Prvo jesenovanje

Klanovci so me prijazno povabili k sebi, zato sem se jim v petek, 11.11.2016, z veseljem pridružila na jesenovanju.

   Bivak smo si nameravali postaviti v bližini Podnanosa, vendar nas je dež z burjo od tega odvrnil, zato smo ga postavili kar poleg cerkve v Sežani. Pod pelerinami smo se odpravili po suhljad, zakurili ogenj v peči skavtske sobe in spekli večerjo s pomočjo aluminijaste folije, kar se je izkazalo za zelo učinkovit način priprave hrane. Po večerji smo si nadeli vsa topla oblačila, ki smo jih imeli s seboj, in smuknili v spalne vreče, postavljene v bivaku. Ponoči je burja pihljala skozi bivak, vendar smo se zjutraj vseeno zbudili dobre volje. Hitro smo se poskušali odpraviti proti Podnanosu, saj smo bili z našim duhovnim asistentom (DA-jem) Iztokom zmenjeni, da se ob 10.00 dobimo pri cerkvi sv. Hieronima na nanosu. Ta načrt se je izjalovil, ker smo bili ob 9.40 šele na začetku steze, ki je vodila do našega cilja.

    Po poti smo vsi zadihani občudovali razgled na Vipavsko dolino. Ves trud je bil poplačan šele, ko smo na Konju zagledali verjetno še zadnji letošnji sneg. Nato smo šli proti Abramovi koči, kjer nas je pričakal medved. Andrej je medtem ob poti čakal na Iztoka, če se bo mogoče pripeljal mimo, saj se zaradi območja brez signala nikakor nismo mogli poklicati. Na poti h koči je Janezu uspelo narediti snežaka, ki se je na žalost kmalu prevrnil. Ko smo se vrnili na mesto, kjer smo se prej razšli, smo vsi veseli videli, da nam je Andrej zakuril ogenj. Nad njim smo si pripravili kosilo in se pogreli.

  Z Iztokom smo se naposled z nekajurno zamudo le našli. Z nami se je prijazno pogovarjal, skupaj smo pojedli pripravljeno hrano in nato nam je še razdelil navodila za puščavo. Mimoidoča gospa se je ustrašila našega ognja, vendar smo jo uspeli pomiriti z zatrjevanjem, da ga bomo pred odhodom pogasili z vodo. Ko smo prekrili vse naše sledi, smo se odpravili proti Podnanosu. Na poti nazaj nas je ulovila tema, vendar smo vseeno našli pot do parkirišča in varno prispeli v Sežano.

   Jesenovanje mi bo kljub nevšečnostim z vremenom in mojim skavtskim ne veščinam ostalo v lepem spominu, saj sem ga preživela v družbi prijetnih ljudi in v edinstvenem okolju.

M. Š.

Fotogalerija: Klan jesenovanje

Objavljeno v Klan, Novice
Galerija slik

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.