Prvi dan smo spoznavali življenje teh izjemno delavnih žuželk, našo bližnjo okolico in se preizkusili v najpomembnejših čebeljih vrlinah: gibčnosti, nesebičnosti, zvestobi, poznavanju živali, hitrosti in razumu. Naslednji dan nas je čakal težek podvig: vzpon na Sveto Trojico. Pot je bila dolga in vroča, vendar je ob klepetu hitro minila in kmalu smo se na vrhu hriba nastavljali sončnim žarkom.
Ko smo se vrnili domov, smo skupaj pripravili večerjo. Naslednji dan smo imeli tekmovanje za zlato čebelo, najboljšo čebelo v panju. Popoldne so sledile delavnice, kjer smo izdelali čebelice iz kinder jajčkov, pripravili orehe v medu in iz lubja izrezljali obeske za na rutko. Veliko časa smo porabili tudi za pripravo ognja, ob katerem smo zvečer plesali, peli, se igrali in si pekli hrenovke. V četrtek so nas napadli naši sovražniki sršeni, ki smo jih premagali s pomočjo vode. Po bitki smo se še dolgo oblivali z vodo in se tako hladili. Ker je bil to naš zadnji skupni večer, smo se še posebej potrudili, da bi bil čim bolj nepozaben, in mislim, da nam je to uspelo, saj smehu kar ni in ni bilo konca! Zadnji dan smo največ časa porabili za pospravljanje, poleg tega pa smo pripravili sladko pogostitev za starše, ki so nas zvečer prišli iskat. Zapeli smo jim himno našega tabora in jim predstavili, kaj vse smo počeli, nato pa smo se skupaj igrali.
Od tabora, ki je minil neverjetno hitro, si bomo najbolj zapomnili pohod in čudovit razgled z vrha Svete Trojice, vodne igre, večer ob ognju ter veselje, ki nas je spremljalo na vsakem koraku.
Fotogalerija: Dogodivščine čebelice Maje - VV tabor