Viteška vijolica na Jakcu

»Vitezi – na konje!« smo prvič vzkliknili, in že smo se pognali v tek. To je bil začetek 35-km dolge proge Jakec2, ki je povezovala 12 kontrolnih točk v gozdovih severno od Logatca.
Z vseh vetrov se je zbrala naša ekipa voditeljev. V čast mi je bilo tekmovati z Veroniko iz Vipave, Boštjanom in njegovim bratom Matejem iz Ljubljane ter Blažem iz Ptuja. Nadeli smo si ime Viteška vijolica.

Pozdravil in nagovoril nas je pajkec Jakec (glej Sliko 1), maskota orientacijskega tekmovanja, ki ga že 20 let pripravlja logaški steg. Jakec nam je razložil letošnje geslo: “Bodi ti, tak kot si.” Prišel je do skavtinje, ki si je nanašala plast za plastjo kreme na obraz in ji rekel, da je lepa tudi brez nje. Nato se je približal skavtu, ki je zavzeto tipkal po telefonu in mu rekel, da je priljubljen tudi brez Facebooka.

Na prvi živi točki smo merili pajkovo mrežo. Na drugi smo metali jeklene obroče okoli količkov, na tretji si s piščalko žvižgali Morsejevo abecedo. Ravno dovolj časa smo si privoščili za hiter požirek čaja in oddrveli naprej. Na mrtvih točkah smo se le ‘poštempljali’. Dobro nam je šlo (z izjemo žive točke, kjer smo streljali z balisto), kajti na polovici proge smo imeli 1 uro prednosti pred tekmeci. Nato so nastopile težave. Boštjan, ki nas je do sedaj natančno vodil od točke do točke, je bil že utrujen in za 8. točko smo potrebovali pol ure. Za deveto smo mislili, da smo šli predalač in se dvakrat vrnili. Na koncu smo jo našli po 40 minutah. Za deseto… da sploh ne govorim. Več kot uro ‘lutanja’ in dvomov o pravilnosti postavitve točke. Poslanci Kozmusa XVIII. so nas ulovili že pred časom in deset snopov svetlobe je prečesavalo gozd ped za pedjo. Poslancem je uspelo najti izmuzljivo točko in preden so odšli, se nas je njihov kapetan Urban Bolta usmilil in nam očitno namignil, kje se desetka nahaja. »Če kje, lahko na skavtskem tekmovanju pričakuješ pomoč tekmecev«, je bil njegov komentar po koncu. Po desetki smo oddrveli do enajstke, odkrili dvanajstko in z zadnjimi močmi tekli proti cilju. Končno spet na konju! Za nami je bilo plazenje pri tleh skozi težko prehodno goščo, iskanje prehodnega dela strmega brega, tek po strugi potoka. Zbrali smo zadnje moči in še dobro, da nam je bila vsaka minuta dragocena, ker smo naslednji dan izvedeli, da smo zmagali le za 6 minut na skupno 6 ur in pol trajajoči tekmi.


Naslednje leto se vrnemo. Vsak s svojo ekipo. Ali dvema. Iz Sežane ena ekipa IV, ker se bodo imeli res fajn. Točke bodo iskali že čez dan. Nato bodo zvečer imeli zabavo. Družili se bodo, prosto podili in igrali v športni dvorani, kjer bodo na koncu utrujeni zaspali, v nedeljo pa v isti dvorani obhajajo sveto mašo. In še ena ekipa PP. Da bodo na pot krenili najkasneje. Da bodo dokazali, da jih tančica noči ne prestraši. Da bodo poiskali čim več točk pred sončnim vzhodom.

Sežana 1, vabim te na Jakca!

Jakob

 

Slika 1: Jakec in pripravljalna ekipa (foto: Arhiv Jakec)

Slika 2: Podelitev Jakec, manjka Matej (foto: Arhiv Jakec)

Objavljeno v Aktualno, Novice

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.