Prvi večer smo se preizkusili v tradicionalnih indijanskih aktivnostih: vožnji s kanujem, lovljenju rib s sulico, nošenju košar na glavi in metanju tomahavka. Ponoči nas je doletela nesreča: napadla nas je pošast Unčehila, ki jo lahko premagaš le s čarobno puščico. Do nje nas je vodila bela sled dobrih duhov, po poti pa smo srečali zle duhove, ki smo jih premagali z besedami poguma: »Zli duh, ne bojim se te!« V bršljanu smo našli čarobno puščico in z njo pokončali pošast.
Naslednji dan smo se odpravili na poglavarjev izziv. Sledili smo njegovim znamenjem skozi gozd, pridobili veliko znanja o orientaciji, divjih živalih, opazovanju narave in urili svoje čute. Poglavar je bil z znanjem malih Indijancev zelo zadovoljen, zato jim je prek zgodbe o belem Indijancu predal še zadnjo pomembno veščino indijanskega plemena: strpnost do drugačnih. Kljub dežju smo se zelo zabavali in se ob pripovedovanju indijanskih zgodb vrnili domov.
Popoldne nam je vračka predstavila zdravilne rastline, poglavar pa je iz posveta poglavarjev prinesel slabe novice: v okoliških plemenih razsaja smrtonosna bolezen! Vračka je napisala seznam sestavin za zdravilno mazilo in po klanih smo se odpravili po njih. Vsak član plemena nam je v zameno za dobro opravljeno nalogo dal eno izmed sestavin. Na koncu smo jih zmešali in nastalo je mazilo, ki je kljub sumljivemu izgledu lepo dišalo. Namazali smo se po rokah in obrazu, šteli do dvajset in tako pregnali bolezen. Nato smo urili svoje prste pri izdelovanju lovilcev sanj.
Po večerji je sledil zabavni večer, kjer smo se res neznansko zabavali ob različnih igrah in skečih, ki so jih pripravili medvedi in bizoni. Najbolj smo se zabavali ob igri risanja po hrbtu.
Kljub napornemu dnevu so nekateri bolj malo spali in zabavni večer nadaljevali še pozno v noč .
V nedeljo smo se spraševali o svojih dobrih in slabih lastnostih. Vsak je napisal sklep, kaj in kako bo na sebi izboljšal. Po maši in pospravljanju je sledil svečan obred, pri katerem je vsak mali Indijanec dobil svoje indijansko ime in tako postal čisto pravi Indijanec. Potem smo se nasmejani vrnili k svojim družinam.
Volčiči in volkuljice so o zimovanju zapisali:
Najbolj všeč mi je bilo:
1. nočni boj s pošastjo Unčehilo
2. zabavni večer
3. iskanje sestavin za zdravilo
4. hoja po gozdu
- Ob 23.00 sem lupil krompir (ker nisem upošteval nočnega mira) in Skrivnostna vrba je šla
pogledat naokrog za nevarnost. Napadla nas je pošast Unčehila. (G. P.)
- Zelo smo se zabavali. (U. Š.)
- V sobi smo se dosti smejali. (G. B.)
- Ko so nas zbudili (ponoči), mi je bilo zabavno.
- Kot na vsakem zimovanju so nas prvi večer zbudili sredi noči zaradi boja proti Unčehili.
Naslednji dan smo iskali zdravilo proti smrtonosni bolezni in najbolj mi je bil všeč zabavni
večer. Tam smo se igrali veliko iger, naredili skeč in se zelo zabavali. (A. G.)